Rumeni svišč (Gentiana lutea L.)

Uporabni del rastline: korenina encijana (Gentianae radix)

Ljudska imena: encijan, svedrc, srčenjak, košutnik.

Opis in nabiranje

Rumeni svišč je večletna rastlina, ki živi 50 do 60 let, raste pa počasi. Prva leta raste obtalni listni venec, po 10 letih pa šele steblo s cvetovi. Ima močan koreninski sistem, suličaste liste in rumeno socvetje. V mnogih državah je zaščitena, tudi v Sloveniji. Sodi v družino sviščevk (Gentianaceae), kamor npr. uvrščamo tudi tavžentrožo. Raste po planinah (Snežnik), po pustih kamnitih travnikih, ob grmovju. Spomladi nabiramo koreniko rastline, ki je že cvetela in je stara najmanj 3 leta ali več. Koreniko, ki lahko tehta tudi do štiri kilograme, skrbno očistimo, razrežemo in hitro posušimo. Korenika ima zelo grenek okus in aromatičen, značilen vonj. Čeprav ga, kot smo že rekli, ne smemo nabirati, ga danes mnogi še vedno nabirajo prosto v naravi. Pri tem moramo biti pozorni, da rumenega svišča ne zamenjamo s strupeno belo čmeriko (Veratrum album L.), ki npr. raste na Krimu. Pri morebitni zastrupitvi namreč zagotovo potrebujemo zdravniško pomoč.

Uporabni deli rastline in delovanje

Korenina rumenega svišča vsebuje več grenkih učinkovin: sekoiridoide (npr. genciopikrin), arilglikozide (amarogencin) in sladkor genciobiozo.
Najmočnejša do danes znana grenka spojina na svetu je amarogencin, ki je je v korenini »le« od 0,049 do 0,084%. Amarogencin je tako zelo grenak, da če bi 1 delu amarogencina dodali 58 milijonov delov vode, bi še vedno okušali grenak okus amarogencina v tej vodi. To opisujemo z grenkobnim številom, ki za amarogencin znaša 58 milijonov. Grenkobno število za genciopikrin pa znaša »samo« 12000. V korenini so še druge spojine: pektini, malo eteričnega olja, fitosteroli in spojine, ki v vodi tvorijo hidrogel, zaradi česar korenina v vodi močno nabreka. Najpogosteje se korenine danes uporablja za spodbujanje teka, izločanje želodčnih sokov in nastajanje žolča ter pri napihnjenosti. Grenčine namreč spodbudijo izločanje sline in izločanje želodčnega soka z draženjem okušalnih brbončic. Rumeni svišč s svojimi zelo grenkimi spojinami poveča izločanje žlez v obnosnih votlinah, zato ga uporabljamo tudi v čajnih mešanicah, ki pomagajo odmašiti zamašen nos pri prehladih ali alergijah. Razredči se sluz in s tem se olajša izločanje sluzi. Zmanjša se občutek zamašenega nosu ter tudi glavobol lahko preneha, če ga imamo pri vnetju obnosnih votlin in dihalnih poti.
Rumenega svišča ne priporočamo osebam z razjedo na želodcu ali dvanajstniku in s povečanim izločanjem želodčne kisline. Tudi nosečnicam odsvetujemo njegovo uporabo.

Izdelek patra Simona Ašiča, ki vsebuje korenino rumenega svišča ali encijan:

Viri:

1. Kukman J. Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2014.
2. Galle-Toplak Katja. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
3. Kreft S. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana, 2013.
4. Bohinc P. Slovenske zdravilne rastline. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1985.

Rumeni svišč (Gentiana lutea L.)