Glina

Glina je sledila človekovemu razvoju in je bila povsod prisotna. Znanje o njenih zdravilnih učinkih se je prenašalo iz roda v rod. Ni naključje, da so glino že pred davnimi časi začeli uporabljati kot naravno zdravilo in se z njo uspešno borili proti tuberkulozi, kugi in dizenteriji. Kmalu je uporaba gline dobila številne pristaše med pomembnimi zdravniki cele Evrope, zato ni nič čudnega, da se je znanje o zdravilnih učinkih gline ohranilo do današnjih dni.

Zdravilno glino najdemo skoraj povsod v naravi, vendar je treba poznati postopek kako jo pripraviti, da dobimo primerno strukturo za uporabo v zdravilne namene. Poznamo več vrst gline, med katerimi je najbolj učinkovita siva glina, ki se nahaja najgloblje. Najbolj učinkovita je tista glina, ki se posuši na soncu in ne pride v stik s kovino, saj zaradi svoje strukture v stiku s kovino veže nase težke kovine.

Ob pravilni uporabi glina deluje protivnetno, antiseptično, proti-infekcijsko, preprečuje gnojenja ter deluje absorbcijsko na škodljive snovi v organizmu. Uporabljamo jo lahko hladno, mlačno ali vročo, odvisno od zdravilne terapije.